Page 1 - Informator 7-22

info

kočevski BOREC

Informator Združenja borcev za vrednote NOB Kočevje. Izhaja mesečno; Leto 2022; mesec: julij; številka: 7
Uredniški odbor: IO ZB Kočevje, zanj Jože Oberstar; grafična podoba: Pavel Majerle Kukin

SPOMINSKA SVEČANOST NA TABORSKI STENI 2. JULIJA 2022
govor mag.Meire Hot, podpredsednice v DZRS

Spoštovane in spoštovani, vsi zbrani na obeležju ob 80. letnici dogodkov v Taborski steni. Cenjene članice in

člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Kočevskega in širše. Drage sodržavljanke in sodržavljani, ponosni

dediči izjemne narodove zgodovine.
Za začetek. Pred Taborsko steno odpadejo vse titule. Pred Taborsko steno ni položajev, ni statusa. Ni delitev

mi in oni. Tudi ni osmišljanja dogodkov kot izseka zgodovine, ko dogodki izpred 80 let med nami živijo prav ta

trenutek. Ter pričajo o zgodbi, ki je naša, vsem skupna. Zgodbi, do katere imamo odgovornost, da jo predstavimo
v njenem bistvu: o izjemnem pogumu ter žal tudi tragičnosti, pospremljeni z nečlovečnostjo okupatorjevega nasilja,

ki mrazi še dandanes.

Tu smo kljub različnostim enotna skupnost, ki ve in globoko v sebi čuti hvaležnost za vsako ped izborjene

slovenske zemlje. Nekaj posebnega je na tem kraju. Namreč tako izjemno zgoščenega prikaza nadčloveških

naporov in srčnosti, kot jih kažejo dogodki Taborske stene, je moč slišati malo kje.

Zato sem izjemno ponosna, da vas imam priložnost nagovoriti. Pravzaprav vsi tukaj zbrani tako ali drugače
nagovarjamo Taborsko steno. in naše izjemne borce, ki so zavoljo svobodne slovenske zemlje za seboj pustili vse:

družino, dom, mladost, in najbolj tragično - življenje samo.

Vojna je zlo. Pravzaprav največje zlo človeštva in njegove sprijene utvare, da zmore nasilje poroditi kaj
pozitivnega. Ali še več, da se z nasiljem hrani lakoto maščevalnosti in željo po nadvladi. Pri vojni gre v prvi in zadnji
vrsti za zanikanje vseh temeljnih norm človečnosti. Žrelo nasilja fašistične oblasti se je vse od pričetka morije druge
svetovne vojne zdelo nenasitno. Prav leto 42 pa je bilo v večih pomenih prelomno. Ta čas se je z velikim italijanskim
pritiskom na domala vso Kočevsko kot protiutež krepila organizirana mreža partizanskih formacij. Te so kljub
prvotni maloštevilnosti svojo moč črpale iz neomajnega poguma naših borcev ter njihove povezanosti. “Vsi za

enega, eden za vse”, slišimo danes iz tribun športnih ekip. V letih vojne pa niso štele točke, temveč golo preživetje

in nepredstavljiva predanost zastaviti lastno življenje da rešiš življenja prijatelja.

Pravica se takrat še ni iskala v zakonu, borilo in življenje se je iskalo, še bolje varovalo, na krajih kot je ta.

Izjemnost Taborske stene je bila prepoznana že veliko pred časom 20. stoletja. Ta, res poseben prostor je medse

sprejemal romarje in begunce, zapostavljene in preganjane. Trdnega videza, a mehkobe materinih rok je leta 42
dal počitek tudi izmučenim in ranjenim partizanom. Z aprilom 42 je predstavljal tudi strateško točko poveljniške
četa Ljuba Šercerja in njegov operativni center, ki se je tekom pozne pomladi osmislil v mesto neštetih dejavnosti.
Skrb za ranjence, popravilo orožja, organizacija okoliških bojev in njihova obramba, tiskanje, hramba živeža,

zbiranje prostovoljnih sil. V pričetku poletja je ta skriti kotiček prekipeval od vsega tistega, kar dandanes najbolje

predstavlja narodnoosvobodilni boj. Kazal je tovarištvo, kazal solidarnost. “Vsi za enega eden za vse”.

Medgeneracijsko vez, ki jo aktualni čas mnogi politiki radi navržejo kot nujnost uspešne družbe, je Taborska

stena v letu 42 živela in zanjo žal plačala najbolj tragično ceno. Ceno kruto vzetih življenj dveh fantičev Jakca in
Vinka. Dvema fantoma, ki jima okupator, kljub njuni mladosti, ni prizanesel. Naj jima bo lahka slovenska zemlja.
Sprva je bila slutnja, a kmalu v zrelem poletju istega leta je nebo z zahoda puščalo vse več krvavih sledi.
Prihajala je Roška pošast. 24. julija je v Taborski steni sledil zahrbten napad sovražnikove vojske, s popotnico
izdajstva. Ta napad ne smatramo kot vojaško akcijo mož, ki bojujejo svojo bitko s sebi enakimi, oboroženimi možmi.
Bajonete, požigi, mučenja in izživljanje nad ranjenimi nimajo nikakršnega izgovora, tudi ne v tako zgrešeni

človekovi stvaritvi kot je vojna. Ravno to se je zgodilo v Taborski steni. In na mnogih krajih tod okoli, nedolžni ljudje,
16 njih je v Kočevski reki obležalo zato, da je izživljanje dobilo svoj prikaz moči oziroma nemoči obupanega
sovražnika.
Kontakt: predsednik - Jože Oberstar 041 953 065; podpredsednik Dušan Zamida 041 360 330; podpredsednica Dragica Legvart 040 720 944