Page 1 - Informator 7-22
P. 1

info





     kočevski BOREC





      Informator Združenja borcev za vrednote NOB Kočevje. Izhaja mesečno; Leto 2022; mesec: julij; številka:      7
      Uredniški odbor: IO ZB Kočevje, zanj Jože Oberstar; grafična podoba: Pavel Majerle Kukin


                 SPOMINSKA SVEČANOST NA TABORSKI STENI 2. JULIJA 2022
                            govor mag.Meire Hot, podpredsednice v DZRS

           Spoštovane in spoštovani, vsi zbrani na obeležju ob 80. letnici dogodkov v Taborski steni. Cenjene članice in

     člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Kočevskega in širše. Drage sodržavljanke in sodržavljani, ponosni

     dediči izjemne narodove zgodovine.
            Za začetek. Pred Taborsko steno odpadejo vse titule. Pred Taborsko steno ni položajev, ni statusa. Ni delitev




     mi in oni. Tudi ni osmišljanja dogodkov kot izseka zgodovine, ko dogodki izpred 80 let med nami živijo prav ta

     trenutek. Ter pričajo o zgodbi, ki je naša, vsem skupna. Zgodbi, do katere imamo odgovornost, da jo predstavimo
     v njenem bistvu: o izjemnem pogumu ter žal tudi tragičnosti, pospremljeni z nečlovečnostjo okupatorjevega nasilja,

     ki mrazi še dandanes.

        Tu smo  kljub  različnostim enotna skupnost, ki  ve in globoko  v sebi  čuti hvaležnost za vsako ped izborjene

     slovenske  zemlje.  Nekaj  posebnega je na  tem  kraju.  Namreč  tako  izjemno  zgoščenega  prikaza  nadčloveških

     naporov in srčnosti, kot jih kažejo dogodki Taborske stene, je moč slišati malo kje.

        Zato sem izjemno ponosna, da vas imam priložnost nagovoriti. Pravzaprav vsi tukaj zbrani tako ali drugače
     nagovarjamo Taborsko steno. in naše izjemne borce, ki so zavoljo svobodne slovenske zemlje za seboj pustili vse:


     družino, dom, mladost, in najbolj tragično - življenje samo.

        Vojna  je  zlo.  Pravzaprav  največje  zlo  človeštva  in  njegove  sprijene  utvare,  da  zmore  nasilje  poroditi    kaj
     pozitivnega. Ali še več, da se z nasiljem hrani lakoto maščevalnosti in željo po nadvladi. Pri vojni gre v prvi in zadnji
     vrsti za zanikanje vseh temeljnih norm človečnosti. Žrelo nasilja fašistične oblasti se je vse od pričetka morije druge
     svetovne vojne zdelo nenasitno. Prav leto 42 pa je bilo v večih pomenih prelomno. Ta čas se je z velikim italijanskim
     pritiskom  na  domala  vso  Kočevsko  kot  protiutež  krepila  organizirana  mreža  partizanskih  formacij.  Te  so  kljub
     prvotni maloštevilnosti svojo moč črpale iz  neomajnega poguma  naših borcev ter  njihove  povezanosti.  “Vsi za

     enega, eden za vse”, slišimo danes iz tribun športnih ekip. V letih vojne pa niso štele točke, temveč golo preživetje

     in nepredstavljiva predanost zastaviti lastno življenje da rešiš življenja prijatelja.

        Pravica se takrat še ni iskala v zakonu, borilo in življenje se je iskalo, še bolje varovalo, na krajih kot je  ta.

     Izjemnost Taborske stene je bila prepoznana že veliko pred časom 20. stoletja. Ta, res poseben prostor je medse

     sprejemal romarje in begunce, zapostavljene in preganjane. Trdnega videza, a mehkobe materinih rok je leta 42
     dal počitek tudi izmučenim in ranjenim partizanom. Z aprilom 42 je predstavljal tudi strateško točko poveljniške
     četa Ljuba Šercerja in njegov operativni center, ki se je tekom pozne pomladi osmislil v mesto neštetih dejavnosti.
     Skrb  za  ranjence,  popravilo  orožja,  organizacija  okoliških  bojev  in  njihova  obramba,  tiskanje,  hramba  živeža,


     zbiranje prostovoljnih sil. V pričetku poletja je ta skriti kotiček prekipeval od vsega tistega, kar dandanes najbolje

     predstavlja narodnoosvobodilni boj. Kazal je tovarištvo,  kazal solidarnost. “Vsi za enega eden za vse”.

        Medgeneracijsko vez, ki jo aktualni čas mnogi politiki radi navržejo kot nujnost uspešne družbe, je Taborska

     stena v letu 42 živela in zanjo žal plačala najbolj tragično ceno. Ceno kruto vzetih življenj dveh fantičev Jakca in
     Vinka. Dvema fantoma, ki jima okupator, kljub njuni mladosti, ni prizanesel. Naj jima bo lahka slovenska zemlja.
        Sprva je bila  slutnja, a  kmalu  v zrelem poletju istega leta je nebo  z zahoda puščalo vse več krvavih sledi.
     Prihajala je Roška pošast. 24. julija je v Taborski steni sledil zahrbten napad sovražnikove vojske, s popotnico
     izdajstva. Ta napad ne smatramo kot vojaško akcijo mož, ki bojujejo svojo bitko s sebi enakimi, oboroženimi možmi.
     Bajonete,  požigi,  mučenja  in  izživljanje  nad  ranjenimi  nimajo  nikakršnega  izgovora,  tudi  ne  v  tako  zgrešeni

     človekovi stvaritvi kot je vojna. Ravno to se je zgodilo v Taborski steni. In na mnogih krajih tod okoli, nedolžni ljudje,
     16  njih  je  v  Kočevski  reki  obležalo  zato,  da  je  izživljanje  dobilo  svoj  prikaz  moči  oziroma  nemoči  obupanega
     sovražnika.
     Kontakt: predsednik - Jože Oberstar 041 953 065; podpredsednik Dušan Zamida 041 360 330; podpredsednica Dragica Legvart 040 720 944
   1   2