Page 2 - Informator 6-22

BUNKER 42

Bunker 42 je bil podzemno skrivališče, narejeno poleti leta 1942.
Iz te letnice najverjetneje tudi izhaja njegovo poimenovanje. Prvotno je
bil namenjen shranjevanju hrane in važnejših predmetov za potrebe članov
vojaškega in političnega vodstva odporniškega gibanja, ki so v juniju 1942
prišli iz Ljubljane v Kočevski rog in se namestili v vasi Novi breg, bližnjem
Kamenjaku in Kraljevem kamnu. Bunker je bil izdelan v prostorni kraški
vrtači ob stezi na vznožju Kraljevega kamna. V njej so postavili lesene
nosilne stebre in nanje postavili strop iz smrekovih okroglic. Novo leseno
dno vrtače so pokrili z nekaj zemlje in listja ter na njo nametali smrekove
veje, postavili kakšno skalo in posadili gozdno rastlinje. Slabost tega bunkerja
je bila, da ni bil popolnoma dokončan. To se je kazalo pri tem, da se je
strop bunkerja oziroma novo dno vrtače zazibalo, če se je stopilo nanj.
Predvidena je bila še 20 cm debela plast zemlje, ki bi jo nasuli po vrhu.
Od daleč je bila vrtača dobro zakrita, saj se ni razlikovala od drugih v bližini. Ostanki bunkerja 42. V: Ivan Maček - Matija, Spomini, 1981.
Ozek vhod v bunker je bil zakrit z nekaj klaftrskimi drvmi, ki so bila zložena
tudi nad bunkerjem, da so dajala vtis, kot da je tukaj nekdo pripravljal drva.
Bunker 42 je svojo vlogo odigral v avgustu 1942 v času velike ofenzive
italijanske vojske v Ljubljanski pokrajini (imenovane tudi roška) s katero
so želeli uničiti odporniško (partizansko) gibanje in je na območju
Kočevskega roga potekala med 14. in 23. avgustom 1942. Italijanska
vojska je z okoli 40 tisoč vojaki naredila obroč v več linijah okoli Kočevskega
roga. V tem okupatorjevem obroču so se znašli člani partizanskega vodstva,
njihovo spremstvo in še nekateri drugi partizani in aktivisti. V bunker 42
so se zatekli zvečer 14. avgusta 1942. Vstop vanj je tako opisal Edvard
Kocbek: „Ko sem se plazil od visokega vhoda po strmem in vlažnem
robu navzdol in prišel v globino vrtače, sem zadeval v temi ob telesa
partizanov, ki so tipaje urejali ležišča. Na dnu je nekdo prižgal karbidovko.
Njena svetlozelena svetloba je mojim očem pokazala pošastno podobo.
To ni pravilen lijak stožčaste oblike, kakor jih imajo vrtače, temveč
razbita jama, grozotno razgiban amfiteater z vlažnimi skalami, blatnimi
kotanjami, preperelimi hlodi in globoko zavitim prepadom od strani.
Zdelo se mi je, da po tleh plazijo škorpijoni. Zrak je bil nasičen s
podzemnim vonjem, vlago in preperelostjo. Komaj smo si opomogli
od mrzlega občutja, smo že bili ganjeni človečki, ki smo se iskali in si
družno urejali ležišča. Premagovali smo stud nad blatom in vlago ter
se stiskali drug k drugemu.“(Kocbek, Tovarišija.) Takrat je bil v bunkerju Bukev na pobočju vrtače je okoli 160 cm od tal na strehi bunkerja pognala
nov koreninski sistem. Lesena konstrukcija bunkerja je strohnela, koreninski
tudi književnik Miran Jarc, ki ga je imenoval: „vhod v Dantejev pekel.“ sistem pa nam kaže na obstoj podzemnega bunkerja.
Foto: Blaž Štangelj, avgust 2021.
Naslednji večer so iz njega odšli, ker so se želeli prebiti iz obroča italijanske
vojske proti reki Krki. Po neuspešnem preboju so se odločili, da se vrnejo
v skrivališče. Okoli 40 do 50 partizanov se je tako v zgodnjih jutranjih urah
17. avgusta 1942 ponovno namestilo v bunker 42, kjer so ob poslušanju
zvokov orožja italijanske vojske preživeli 6 tesnobnih dni. Mučilo jih je
pomanjkanje vode, hrane in svetlobe. V bunkerju so ostali do zgodnjega
jutra 23. avgusta 1942, ko je minila glavnina ofenzive v Kočevskem rogu
in se nato prebili do Podlipoglava pri Ljubljani in nato v Polhograjske dolomite,
kjer so jeseni 1942 organizirali nov sedež vodstva odporniškega gibanja.
Italijanski vojaki bunkerja 42 niso odkrili, čeprav so med ofenzivo hodili
v njegovi bližini. .
Več o bunkerju 42 in vodstvu odporniškega gibanja lahko izveste v: .
- Janko Jarc: Partizanski rog, Maribor, 1977. .
- Edvard Kocbek: Tovarišija, Maribor, 1967. .
- Ivan Maček - Matija: Spomini, Zagreb, 1981. .
- Mira Mihevc: Pogumna zvesta četa, Ljubljana, 1990. . Vrtača, v kateri je bil narejen bunker 42.
Foto: Blaž Štangelj, avgust 2021.

O F

Idejni projekt vrednote NOB: Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, zanj Jože Oberstar, 2020. Določitev trase peš poti, lokacij smernih in info tabel: Bojan Knavs, Jože Oberstar, Robert Latin in Vesna Jerbič Perko
Besedilo: Blaž Štangelj (Inštitut za novejšo zgodovino). Strokovni sodelavec: Vesna Jerbič Perko (Pokrajinski muzej Kočevje). Oblikovanje in izdelava tabel: Pavel Majerle Kukin. Postavitev smernih nosilcev in kozolcev Recinko d.o.o.
Postavitev smernih in infotabel so omogočili Slovenski državni gozdovi, d.o.o.

Dostop: Iz vasi Željne del po asfaltu po oznakah smeri Baza 20, po makadamu do vrha Roga zadnji odcep levo iz smeri Kočevja
(iz smeri Stare žage prvi odcep desno) ob čebelarski postaji-opazovalnem čebelarskem panju. Vozimo po makadamu in zavijemo
v prvem odcepu levo ter vozimo do prve smerne table na desni strani vozišča, parkiramo avto, z oznako Skladišče partizanske
tiskarne Urška puščica desno po označeni vlaki do info table cca 10 min hoda. .