Partizani so se 4 leta vsak dan v soncu in snegu borili za nas, zato se lahko tudi mi njim 4 ure na leto poklonimo v dežju. In smo se! Nismo odpovedali dveh, za soboto, 05.8. načrtovanih spominskih slovesnosti v Starem Logu in v Polomu pri Kočevju, kljub najslabšim vremenskim napovedim doslej in katastrofalnim poplavam, ki so zajele več kot polovico naše lepe deželice. Ob 10. uri, to deževno soboto, smo člani Združenja borcev za vrednote NOB Kočevje in KO ZB Stara Cerkev skupaj s predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto, Društvom za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu in predstavnico knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta v spominskem parku v Starem Logu položili cvetje in prižgali sveče ob spomenik 74 ustreljenim talcem in pesniku Miranu Jarcu. Z recitacijama sta nastopili Živka Komac in Irena Maržič, tov. Darko Pucelj, podpredsednik ZB Novo mesto pa nam je osvetlil zgodovinska dejstva o številu žrtev med borci, taboriščniki, otroci in civilnim prebivalstvom. Prav tako je govornik prisotne spomnil, da niti en italijanski vojak in niti en poveljnik nikoli ni odgovarjal za zločine, ki so jih storili nad slovenskim prebivalstvom, še posebej pa na kočevskem v času roške ofenzive, ko so ljudi množično pošiljali v internacijo, streljali vse njim sumljive in izdane ter požigali celotne vasi. Tako so avgusta 1942 storili tudi s takratnim prebivalstvom v Starem Logu. Ženske, starejše in otroke so odgnali v internacijo, 74 moških pa so ustrelili ob pokopališkem zidu. Strogo so se držali direktive svojih poveljnikov : »Za vsako ceno je treba obnoviti italijansko prevlado in ugled, pa čeprav bi morali izginiti vsi Slovenci in bi morala biti uničena vsa Slovenija.« In po celi Sloveniji je danes okoli 7000 partizanskih pomnikov. Na tem, v Starem Logu, je od 74 usmrčenih moških le 37 imen, drugih ni bilo mogoče ugotoviti, saj jih je okupator privedel tudi iz okoliških vasi. Iz Starega Loga smo se zapeljali do Poloma, kjer smo se ob spomeniku na tamkajšnjem pokopališču s polaganjem cvetja, svečami in recitacijami Živke in Irene poklonili spominu na osem padlih borcev jurišnega bataljona. Glavna spominska svečanost se je nato ob 11. uri nadaljevala pred vaškim domom v Polomu, kjer so gasilci PGD Kočevje poskrbeli, da smo pod šotorom spremljali bogat kulturni program v spomin na junaške boje jurišnega bataljona 18. divizije in na njegovih osem padlih borcev. Letos so v kulturnem programu sodelovali: pevska skupina Binklarji, Toni Šepec z lastnimi, srce parajočimi recitacijami na temo fašističnega nasilja, sestri Majda Rački in Jelka Domevšček, slavnostni govornik je bil Predrag Baković, poslanec SD v državnem zboru, ki nas je v svojem govoru popeljal v čas napada jurišnega bataljona. Prvič pa je program odlično povezovala Barbara Čampa Janeš. Specialni bataljon 18. divizije je bil ustanovljen 27. avgusta 1944 na Bloški planoti v vasici Zavrh. Sestavljen je bil iz 76 prostovoljcev, ki so bili oboroženi z lahkim avtomatskim orožjem. Bili so pod neposrednim poveljstvom štaba divizije in njihova glavna karakteristika je bila, da so bili čimbolj premični in sposobni hitrih akcij in nenadnih pohodov. Ustanovljen je bil na pobudo komandanta divizije Staneta Semiča-Dakija, kot odgovor na novoustanovljene hitro premikajoče se Rupnikove domobranske udarne enote pod vodstvom nemških oficirjev, ki so napadale partizanske štabe, bolnice, ubijale aktiviste, kurirje in talce. Novoustanovljeni bataljon s komandantom Francem Uršičem- Frenkom, starim le 19 let, se je s svojo taktiko hitrih, odločnih in uspešnih napadov z močnim ognjem hitro uveljavil. Bataljon se je v svojih akcijah zelo izkazal, še posebej septembra 1944 pri Knežji njivi pri Ložu, za kar je prejel pohvale štaba divizije in preimenovanje v jurišni bataljon. Eno od takih akcij po navodilu štaba: » Napasti in uničiti nemško topništvo! » so izvedli 6. januarja 1944 v Polomu. Sovražnik je v Suhi krajini začel širšo ofenzivo z namenom odriniti partizanske enote od glavne dolenjske cestne povezave in očistiti ozemlje med Savo in Krko ter povezati frontno črto Kočevje-Hinje-Stari Log- Lašče-Dvor-Novo mesto. Iz tega območja naj bi izrinil partizanske enote preko Roga v Belo krajino do Kolpe in si tako odprl prostor za umik z Balkana. Vasi Hinje, Žvirče in Vrbovec je zasedla močna nemška enota in vseh pet bataljonov slovenskih domobrancev, ki so se tudi v teh krajih izkazali s svojim divjanjem, pobijanjem ranjencev in talcev. V Polomu je močna nemška topniška skupina s težkimi havbicami obstreljevala partizanske položaje v Suhi krajini. Zato je padlo povelje, da mora jurišni bataljon uničiti topništvo v Polomu. Ponoči, v visokem snegu, preko skalovja in vrtač, oboroženi z orožjem in strelivom so se le stežka prebili iz smeri Starega Loga. Vnel se je srdit boj s številčnejšim in bolje oboroženim sovražnikom. Jurišniki so sicer zajeli topove, vendar jih niso mogli uporabiti, ker so sovražniki sneli zaklepe in merilnike. Topove so nameravali uničiti s pripravljenimi minami, vendar niso imeli vžigalnikov. Verjetno je borec, ki jih je nosil, padel. Cevi topov so deloma poškodovali kar z ročnimi angleškimi granatami. Položaj je postajal kritičen. Sovražnik je imel dobro kritje v hišah in v cerkvi, obstreljevanje je postajalo silovitejše. Sneg se je obarval rdeče. Padlo je osem borcev, tudi priljubljeni komandant Uršič. Del bataljona je uspešno zadrževal Nemce, da so borci izvlekli mrtve in 12 ranjencev in se umaknili v smer, od koder so prišli. Iz Poloma se nemški topovi niso nikoli več oglasili. Na koncu pa je tov. Baković čez 100 udeležencev, med njimi podžupan Kočevja Andrej Mladenovič, član predsedstva ZB Slovenije Jože Obrstar, praporščaki ZB, že prej omenjeni gostje iz Novega mesta, predsednica KS Stara Cerkev Jožica Šerbec in vodstvi ZB Kočevje in KO ZB Stara Cerkev, spomnil, da 3. oktobra Kočevje praznuje 80. obletnico Zbora odposlancev slovenskega naroda in povedal, da je Državni zbor njegovo pobudo o izvedbi slavnostne seje v Šeškovem domu v Kočevju zavrnil zaradi napovedane neudeležbe opozicije. To je še en dokaz, da desnica nikoli ne bo dojela in priznala, da so bili domobranci med vojno okrutni okupatorjevi sodelavci in da so le partizani pod vodstvom OF in zavezniških sil izšli iz te vojne kot zmagovalci. Zato mora naša generacija ohranjati spomine na vse žrtve tistega časa in idejo vrednot borcev prenašati na mlajše rodove. Zapisala Zlatica Arko