V soboto, 01. julija 2023, smo se člani Združenja borcev za vrednote NOB Kočevje ob prisotnosti častne čete Slovenske vojske, praporščakov in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zbrali v Kočevki Reki. Z recitacijo Živke Komac in polaganjem cvetja ter prižiganjem sveč, smo se ob 9. 30 uri, pri spomeniku ob cerkvi Janeza Kerstnika, poklonili 60-im borcem NOB, ki so padli v okolici Kočevske Reke. Po končani svečanosti smo se vsi odpravili proti Taborski steni, kjer smo se ob 11. uri pridružili članom KO ZB Osilnica s predsednikom Stanetom Janešem, županji Osilnice Alenki Kovač, poslancu DZ Predragu Bakoviću, članu predsedstva ZZB Jožetu Oberstarju in predsedniku Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Kočevju Antonu Vovku, pevcem skupine Polanski odmev iz Starega trga in pevskemu zboru iz Osilnice, recitatorki Ireni Maržič, harmonikarju Živku z »one strani Kolpe«, številnim ostalim gostom in povezovalki bogatega več kot enournega kulturnega programa Cvetki Vesel, ki je ob zaključku iz rok predsednika ZB Kočevje Dušana Zamide prejela Priznanje za dolgoletno vestno povezovanje programov na spominskih svečanostih in za sodelovanje pri uresničevanju nalog Združenja borcev Kočevje. Vsi prisotni smo bili nad izvedbo celotnega programa navdušeni in pogosto ganjeni, saj so prav vsi izvajalci izbrali vsebino svojih recitacij in pesmi primerno času, kraju in žrtvam, zaradi katerih smo se tam zbrali in izpeljali spominsko svečanost. Vsebine so odražale čustva in bolečino matere in ob izgubi sina, srčnost, pogum in voljo borcev po boju za svobodo, miru in lepšemu življenju. V tako s čustvi prežet kulturni program pa se je zlil tudi govor slavnostnega govornika, ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki se je najprej iskreno zahvalil za vabilo na našo tradicionalno prireditev. Uvodoma je povedal, da je kot vnuk partizanov vedno počaščen, ko se borčevska združenja spomnijo nanj in ga vključijo v programe svojih spominskih prireditev. Ohranjanje spomina na uporni duh naših babic in dedkov, na njihovo nesebično žrtev in neumorno aktivistično držo tudi njega, v njegovem delu in aktivizmu polni z energijo in utrjuje v prepričanju, da so družbene spremembe na bolje, do bolj solidarne in povezane skupnosti, vendarle mogoče. Med drugim je povedal tudi: »Vaši konci slovijo po srditih bojih. Na dveh lokacijah, ki jih obiskujemo danes, je fašizem pokazal svoje prave zobe, žrtve so padale tudi med otroci, a je pravo pest pokazalo tudi partizanstvo. Prav je, da se poklonimo vsem žrtvam in vsakič znova opomnimo, čemu so, kot rečeno - tudi otroci, žrtvovali svoja življenja. Čas je tisti, ki je zares pokazal pravega zmagovalca v času fašistične in nacistične okupacije. Partizani smo namreč še vedno tu. Kakšna moč duha se mora pretakati v tvoji biti, da si pripravljen v boju žrtvovati vse. Šolanje, romance in ljubezni, prijateljstva, zdravje, prosti čas, načrte, neumnosti, ki si jih mladina mora privoščiti. Da žrtvuješ svoje lastno življenje, da bo nekoč nekje, nekdo ki ga sploh ne poznaš, lahko užival v vsem, kar si ti izpustil iz rok. Kakšna ljubezen do človeštva! Zato z vsem srcem izrekam globok poklon žrtvam fašističnega in nacističnega nasilja pri vas in drugod, nekoč in danes, borcem proti temnim silam današnjega dne v pozdrav pa kličem: Smrt fašizmu, svoboda narodu!« Po zaključku svečanosti smo odšli k piramidi, postavljeni v spomin na Vinka in Jakca, otroka, ki so ju italijanski vojaki usmrtili pred vhodom v jamo v Taborski steni in kjer sta tudi pokopana. Prikradli so se do stražarja in obeh otrok, ki sta nič hudega sluteč lizala med iz satovja. Z noži so ubili stražarja in enega od otrok, drugi je pričel bežati, vendar so ga pokončale krogle italijanskih fašistov. Bili so izdani. Streljanje je iz jame privabilo ostale partizane in vnel se je hud boj. Padlo je še 6 borcev in tudi tem smo se v jami, pod spominsko ploščo poklonili s polaganjem cvetja in prižigom sveč. Med celotno prireditvijo je rahlo deževalo, ko pa smo se okrepčali in dobre volje zapuščali snežniške gozdove, so se izza oblakov začeli kazati sončni žarki. Marsikomu so še dodatno pobožali dušo in srce. Zavedamo se, da se vsem padlim lahko zahvalimo le tako, da jih ne pozabimo. Da ohranjamo spomin nanje tudi s takšnimi srečanji in prireditvami, kot je bila ta.