Bila je predpraznična sobota in marsikatera gospodinja je še hitela s peko potice in barvanjem pirhov, zato je bil obisk na prireditvi na Žibnu pri Pugledu nekoliko okrnjen. Pa vendar se nas je zbralo lepo število članov ZB Kočevje, ki smo se poklonili padlim neznanim borcem in pesniku Miranu Jarcu ter počastili spomin na obletnico zbora aktivistov OF, ki se je odvijala na tem prostoru. Nekaj dni prej so člani vodstva KO ZB za vrednote NOB Stara Cerkev ( Peter, Branko in Marjan) očistili spomenik, pokosili travo, pograbili listje in čez zimo odpadle veje in tako poskrbeli za lepo urejeno okolico spomenika. Ob prisotnosti praporščakov nas je pozdravil predsednik KO ZB za vrednote NOB Stara Cerkev Peter Ješelnik, za krajši kulturni program pa sta poskrbeli babica Živka z recitacijami in vnukinja Neja Komac s čudovito zapeto pesmijo. Ko je delegacija položila cvetje in prižgala sveči, je spregovoril slavnostni govornik Marjan Jarc. Pripovedoval je o tem, kako sta čas in narava zbrisala sledi nekoč lepe kočevarske vasi Pugled, od katere je ostalo le še nekaj ruševin. Vseh 66 prebivalcev se je kot večina ostalih Kočevarjev decembra leta 1941 in v začetku leta 1942 izselila v Posavje. Širše območje Pugleda z izpraznjenimi kočevarskimi domovi je med NOB odigralo pomembno vlogo. Na robu gozdnega pobočja, ki se spušča proti Staremu Logu in Šenberku, sta bili partizanski postojanki Baza Pugled in Baza 1. V bližini na Kamenjaku pa se je junija 1942 namestilo vrhovno politično vodstvo osvobodilnega gibanja in glavno poveljstvo slovenskih partizanov. Dne 21. avgusta 1942 so naselje med roško ofenzivo požgali Italijani. V tej ofenzivi je 24. avgusta 1942 padel pesnik, pisatelj in dramatik Miran Jarc s partizanskim imenom Janez Suhi. Kot partizan je bil zadolžen za pisanje literarnih in propagandnih tekstov. Spominsko obeležje Miranu Jarcu stoji na Pugledu, kjer je padel ter na pokopališču v Starem Logu. V začetku aprila 1943 se je narodno osvobodilno gibanje številčno, politično in moralno okrepilo. Zato se je pokazala potreba po politični utrditi. IO OF je prišel iz Dolomitov v Rog ter se ob ureditvi Baze 20 naselil v bližini Pugleda. V okrilju mogočnih roških gozdov je našlo zatočišče mnogo pomembnih vodilnih ljudi, forumov, tiskarn, skladišč in bolnišnic. Konec aprila 1943 je Izvršni odbor OF Slovenije sklical na Pugledu I. zbor aktivistov OF. Člani IO OF so se naselili v pugledskem taborišču, aktivisti pa so si uredili šotore, ali pa so prebivali po požganih hišah pod varstvom partizanskih straž. Dne 28. aprila se je na skednju zbralo preko 100 aktivistov, ki so poslušali poročila tovariša Kardelja, Kidriča in drugih o dotedanjem delu OF in skupaj sprejeli Dolomitsko izjavo, katere bistvo je v tem, da so vse ustanovne skupine priznale vodilno mesto KPS in da so se odrekle ustanavljanju lastnih političnih strank. S tem je bila dosežena in zagotovljena politična enotnost slovenskega naroda v OF. Maja 1943 je bil v Vasi izvoljen prvi slovenski okrajni Izvršilni narodnoosvobodilni odbor, za predsednika pa so izvolili Alojzija Rauha. Med zbranimi na tem zboru je bil tudi Bogdan Osolnik, ki je oktobra 1943 predsedoval Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti. Bil je član vrhovnega plenuma OF in slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po vojni pa pravnik, politik, pisatelj in ljudski poslanec. Do svojega 99 leta je bil zaveden Slovenec in je aktivno deloval v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Objavil je več knjig o življenju in dosežkih svoje generacije ter svoje spomine. Svojo mladost in odločitev za odhod v partizane je opisal v knjigi Z ljubeznijo skozi surovi čas, ob njegovi 95-letnici je nastal dokumentarni film z enakim naslovom. Znano pa je tudi njegovo delo O koreninah slovenske državnosti – Trnova pot mojega rodu. Bil je častni meščan Novega mesta, Kočevja in Trebnjega. Ob zaključku se Marjan Jarc ni mogel izogniti dejstvu, da fašizem in nacizem nista zgodovina, ampak še kako nevaren in aktualen pojav tudi danes. Izpostavil je italijansko predsednico Giorgio Meloni, ki je nasprotovala vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti, ki pa ji je bil leta 2022 vendarle vrnjen. Ali pa kako se zavzema za kazenski pregon vseh, ki ugovarjajo zavajajočemu italijanskemu narativu o fojbah, pri čemer prostodušno izkrivlja zgodovino slovenskih in vseh drugih žrtev upora zoper zgodovinsko utemeljeni fašizem. V Nemčiji je kanclerski kandidat Fritz Merz, njegov oče je služil v Hitlerjevem Wehrmachtu. O zunanji ministrici Nemčije Annalene Baerbock so nemški mediji objavili dejstva iz datotek Wehrmachta, ki razkrivajo nacistično preteklost njenega dedka, o katerem je s ponosom govorila, da se je pozimi leta 1945 na reki Odri boril proti ruski vojski. Članice OZN že od leta 2002 glasujejo o resoluciji »Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih oblik nestrpnosti«. Gre za resolucijo, katere pobudnica je Rusija, ki jo skrbijo zadnji poskusi negiranja protifašističnega in protinacističnega boja. Leta 2016 jo je na primer podprlo že več kot 140 držav, nasprotovale pa so ji ZDA, Palau ki ima nekaj manj kot 20.000 prebivalcev in Ukrajina, medtem ko so se države članice EU, tudi Slovenija, glasovanja vzdržale. Ali se res nismo nič naučili iz zgodovine? Ali pomniki zgodovine s svojimi zgodbami, ki jih vsako leto negujemo in obiskujemo niso dovolj verodostojen in v nebo vpijoč dokaz, da je vojna zlo, ki se ne sme ponoviti. ZA