Pohod, ki smo ga Pokrajinski muzej Kočevje, Krajevna skupnost Kočevje mesto in ZB za vrednote NOB Kočevje organizirali v soboto, 12.4.2025, je v celoti uspel. Udeležilo se ga je 87 udeležencev, ki smo se ob 9.00 uri zbrali pred Šeškovim domom. Najprej smo si v avli ogledali razstavo o dogodkih in življenju v Kočevju in okoliških vaseh med drugo svetovno vojno in osvoboditev Kočevske. Po pozdravu predstavnikov vseh treh organizatorjev in župana Gregorja Koširja smo se odpravili po poti, kjer so bili med vojno postavljeni bunkerji, ki so bili med seboj povezani z žico in omejevali prehode takratnim prebivalcev v mesto in iz njega. Vseh lokacij bunkerjev nismo mogli točno locirati, ker na njihovih mestih danes stojijo stavbe, ali pa so tam speljane ceste. Na podlagi slikovnega gradiva, ki ga je pripravil muzej Kočevje, smo lahko videli, kako so ti bunkerji izgledali in kje so bili. Prvi postanek smo imeli na parkirišču pred bivšim Itasom. Iz fotografij je bilo razbrati, da je bunker stal blizu Glasbene šole. Direktorica Pokrajinskega muzeja Vesna Jerbič Perko nam je povedala, da je bil na stavbi močan reflektor, ki je bil usmerjen proti Dolgi vasi in proti Stojni. Tako je sovražnik ponoči nadziral velik del hriba, od koder bi lahko zaznal premikanje partizanov. Pot smo nadaljevali čez travnik do parkirišča v Podgorski ulici, kjer je bil blizu današnjega otroškega igrišča drugi bunker. Novi sodelavec muzeja Kočevje Simon Veselič nam je pokazal fotografije in govoril o tem, kako so zaradi bojazni pred partizani Italijani do čistega posekali spodnjo tretjino gozda od Dolge vasi do Mahovnika in poševni pas od kamnoloma do vrha Stojne. Pripovedoval nam je tudi zanimive zgodbe o dogodkih povezanih z življenjem ljudi na obeh straneh žice, predvsem ilegalcev in njihovi iznajdljivosti pri prehajanju žice. Pot smo nadaljevali mimo Gaja in nogometnih igrišč, pred Marofom zavili desno mimo avtomehanika Milana Omana in se ustavili na otroškem igrišču v nekdanjem Titovem parku. Tu smo izvedeli, da je bil en bunker pred Mahovnikom in drugi za železniško progo, da je sovražnik imel nadzor nad prevozi raznih tovorov po železnici in imel pregled nad glavno cestno povezavo do Ljubljane. Zadnji del poti smo nadaljevali po Tomšičevi, Šeškovi in Kidričevi ulici mimo novega mostu ob levem bregu Rinže do glavnega križišča pri zdravstvenem domu. Ustavili smo se na Črnomeljski ulici, kjer je bilo nekoč pokopališče in v bližini peti bunker, ki je zapiral pot v mesto iz smeri Rudnika. Predstavnika Pokrajinskega muzeja sta zaključila pohod s povabilom na malico pri Šeškovem domu, se vsem zahvalila za udeležbo in nas povabila na druženje tudi prihodnje leto. ZA