Krajani Dolnje Brige, Gornje Brige in Borovca - vasic v zaledju Kočevske Reke, obkroženih z manjšimi pašniki in obdanih z gozdovi so v soboto, 14. junija skupaj s KO ZB za vrednote NOB Ivan Omerza Livold in KO ZB za vrednote NOB Kočevska Reka po dolgih letih pripravili svečano prireditev v spomin na vojne čase in dogodke, katerim so posvečeni tudi štirje tamkajšnji spomeniki. V Borovcu je na nekdanji šoli spominska plošča z imeni dvanajstih žrtev, ki so pod okupatorjevimi streli padli avgusta 1941. V Dolnji Brigi na kraju, kjer je bil ustreljen, je spominsko obeležje komisarju Janezu Maslju – Ladu. V centru vasi na zidanih ostankih nekdanje šole pa visita dve spominski plošči, ena je postavljena v spomin na delovanje partizanske tiskarne »Grafika 12A«, druga pa v spomin na dva padla varnostnika in sedež okrožne komisije VOS Kočevje, ki je tam delovala od septembra 1943 do januarja 1944. Po polaganju cvetja in prižigu sveč, smo se udeleženci zbrali na urejenem in v ta namen lepo okrašenem vaškem središču v Dolnji Brigi. V kulturnem programu so sodelovali otroci iz OŠ Livold Hana Krajc, Neža Grabrijan, Zarja Behin, Gal Kalabota in Simon Štefanič, recitatorki Živka Komac in Bernarda Berkopec ter pevka Neja Komac. Program je povezovala Mira Letig, uvodoma pa je v imenu ZB Kočevje prisotne pozdravila sekretarka Zlata Arko, ki je najprej opravičila odsotnost predsednika Dušana Zamide. Nato pa se je zahvalila vsem sodelujočim, da se po toliko letih prireditev odvija v teh krajih, kjer so mogočni gozdovi dajali zavetje partizanskim bolnišnicam in tiskarnam ter mnogim brigadam, ki so v spopadih z okupatorjem in domobranci izgubljale borce, velik davek pa so plačali tudi domačini kot izgnanci v taborišča, ali kot talci. V nadaljevanju nam je predsednik KO ZB Ivan Omerza pripovedoval o delovanju okupatorja v teh krajih in o dveh borcih, ki sta dezertirala k domobrancem in izdala lokaciji bolnic, v katerih sta se zdravila. Zahvaljujoč dobri partizanski obveščevalni službi v Kočevju, so pravočasno evakuirali tako bolnišnice, kot tudi tiskarno »Grafika 12A« v Dolnji Brigi, ki je od marca do maja 1944 delovala v tamkajšnji Ljudski šoli. Tiskarna je bila zaradi preobsežnega dela premeščena iz tiskarn Triglav 11A in Ladopunkt 11G v Goteniškem Snežniku. V Dolnji Brigi je bilo takrat najvarneje, saj je bila šola po kapitulaciji Italije prazna, za varnost pa je bilo poskrbljeno tako, da so omejili in po potrebi blokirali gibanje prebivalstva. Partizani so s patruljami nadzorovala vpadnice v vse vasi od Kočevske Reke do Ajblja in Banje Loke in od Stružice po Briški dolini mimo Preže do Borovca in Raven. Imeli so tudi odlično izurjeno obveščevalno službo ter ekonomski in varnostni kader. V tiskarni so tiskali Slovenski poročevalec, Ljudsko pravico, Kmečki glas in razne brošure ter barvne volilne letake, za katere je osnutek naredil akademski slikar in kipar Nikolaj Pirnat, linoreze pa Ive Šubic. Ker je VOS maja 1944 izvedela, da je iz bolnice v bližnji vasi Prežulja dezertiral partizan in da lahko pride do izdaje, je komandir Petrač premestil opremo in osebje nazaj v Goteniški Snežnik. Po preostanek gradiva pa sta naslednji dan odšla komisar Janez Maselj-Lado in Jure Križ. Padla sta v nemško zasedo v Dolnji Brigi, kamor so Nemci z domobranci prišli po neuspešni hajki po okoliških vaseh, kjer so iskali bolnico, ki pa je kljub izdaji niso našli, saj je bila pravočasno evakuirana. Nemci so smrtno ranili komisarja Lada, ki je še uspel skriti torbo z dokumenti. Ker so mislili, da je mrtev, so mu le pobrali orožje in sezuli škornje. Tovariš Jure Križ pa se je uspel rešiti. Kasneje so domačini ranjenega Lada odpeljali v Dragarje, kjer je umrl. V drugi polovici aprila, tik pred koncem vojne so Nemci s sedmimi SS policijskimi bataljoni, polkom Vlasovcev, s pomočjo šestih udarnih bataljonov in 43-imi četami slovenskih domobrancev, tremi polki srbskega dobrovoljnega korpusa in dvema četniškima brigadama (skupaj okoli 17.000 mož) na dolenjsko-notranjskem področju imeli le še nalogo omogočiti varen umik svojih čet z Balkana. Prodirali so iz Osilnice preko Banje Loke do Štalcerjev, kjer so jih za par dni ustavile enote VII. korpusa, vendar je sovražnik iz Kočevja dobil dodatno pomoč in ponovno zasedel položaje od Fridrihštajna do Morave, Briško in Borovško dolino s Kočevsko Reko in Koče. Skoraj istočasno so potekale zaključne operacije za osvoboditev Trsta, zato so poveljstva VII. Korpusa ter XV. in XVIII. divizije dobila nalogo zaščititi desni bok 4. Jugoslovanske armade in sovražnika pregnati iz celotne Kočevske do Ljubljane, kar se je tudi zgodilo, 04. maja, pred 80. leti. Zaključno besedo je imel predsednik vaške skupnosti Briga in Borovec Martin Srdinšek, ki se je zahvalil vsem za udeležbo, nastopajočim pa za lepo izveden program. Izrazil je upanje, da se naslednje leto zopet srečamo. Ta dolina z okoliškimi vasmi, predvsem pa njeni prebivalci, si zaslužijo, da se vsako leto spomnimo in poklonimo žrtvam NOB. Ohranile so se še številne zgodbe iz vojnih časov, ki jih lahko pripoveduje sleherni domačin, mi pa upamo, da jih bomo poslušali na prihodnjih srečanjih. Dušan Zamida