Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem
Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem
KOČEVJE - ŠEŠKOV DOM  
V razpravi po poročilih je  13  odposlancev  obravnavalo tekoča upravna in gospodarska vprašanja. Po pojasnilih Borisa Kidriča in Josipa Rusa o vrhovnem organu OF, načinu njegove izvolitve oblasti na Slovenskem so odposlanci z javnim glasovanjem izvolili 120 - članski Plenum OF ali Slovenski narodnoosvobodilni odbor, potrdi 1O OF ali Predsedstvo SNOO v njegovi dotedanji 10-članski sestavi ter izvolili 40 - člansko delegacijo za Avnoj (2 delegata je nato določil IO OF). Proti koncu seje so sprejeli razglas zbora s trditvijo, da je slovenski narod s tem »vstopil v krog suverenih narodov«, s potrditvijo vstopa IO OF v Avnoj (januar 1943) in napovedjo neizprosnega boja proti nemškemu okupatorju. Sprejeli so tudi resolucijo z ugotovitvijo zaslug OF, obsodbo »bele in plave garde«, potrditvijo dotedanjih ukrepov I0 OF, izrazom hvaležnosti ruskemu narodu in zahtevo po odprtju 2. fronte. Po sklepnih govorih Ivana Ribarja in Josipa Vidmarja ter uprizoritvi drame M. Klopčiča, ,,Mati" je zbor 4. oktobra zjutraj končal z delom. Zbor odposlancev slovenskega naroda je bil največje politično zborovanje med 2. svetovno vojno in s svojimi deklarativnim  kot konstitutivnim značajem pomemben mejnik v razvoju NOB na Slovenskem.
V preddverju Šeškovega doma je vzidana bela marmornata plošča (120x103 cm) z napisom: Idejni osnutek je delo arhitekta Viktorja Lanza. Otvoritev plošče oziroma preddverja je bila 1. oktobra 1953.
V TEM DOMU JE OB ČASU ZLOMA FAŠISTIČNE ITALIJE  ZBOROVAL V DNEH OD 1. - 3. OKTOBRA 1943  PRVI ZBOR SVOBODNO IZVOLJENIH  ODPOSLANCEV IN ODPOSLANK  SLOVENSKEGA NARODA. LJUDSKA OBLAST,   KI RASTE IZ SEDANJE BORBE   NI OD ZGORAJ VSILJENA,   ONA JE ZRASLA IZ NARODA SAMEGA,   USTVARIL JO JE SLOVENSKI NAROD   V SVOJI NAJTEŽJI IN NAJBOLJ JUNAŠKI BORBI  IN ZATO   NAJBOLJ ODGOVARJA NAŠEMU LJUDSTVU. KARDELJ IZ GOVORA NA KOČEVSKEM ZBORU.
Izvršni odbor OF (IO OF) je želel izvesti zbor odposlancev izvoljenih NOO na osvobojenem ozemlju že v letu 1942, a mu je to namero preprečila velika italijanska ofenziva na Dolenjskem in Notranjskem. Takoj po kapitulaciji Italije 11. septembra 1943 je IO OF sklenil pripraviti širši zbor odposlancev, ki bi jih od 20. do 25. septembra izvolili na splošnih in neposrednih volitvah na terenu, v podjetjih in vojski; na terenu naj bi na vsakih 500 prebivalcev izvolili po enega in v bataljonih partizanske vojske po dva odposlanca, izvolili naj bi jih tudi v ustanovah NOV. Volitve naj bi bile javne, volilno pravico naj bi imele tudi ženske in vojaki. Volitve, na katerih so izvolili 668 odposlancev, so bile v osmih okrožjih Dolenjske in Notranjske ter v vojski. Na Primorskem jih je 25. septembra zaustavil začetek velike nemške ofenzive. Zbora v Sokolskem domu v Kočevju se je udeležilo 572 izvoljenih in 78 delegiranih odposlancev, poleg njih tudi delegacije iz Ljubljane, Gorenjske, Štajerske in južne Primorske, vidnejši funkcionarji NOB in gostje, člani delegacij Avnoja, ZAVNOH, KPJ in KP Hrvatske ter vodja britanske vojaške misije major W. Jones. V noči na 2. oktober so na prvi seji izvolili delovna telesa, poslušali pozdravne nagovore gostov in imeli kulturni program. Na 2. (delovni) seji, v noči na 3. oktober, so poslušali pozdrave predstavnikov NOB iz nekaterih slovenskih pokrajin in poročili članov IO OF Borisa Kidriča (o razvoju OF) in Edvarda Kardelja (o političnem položaju in nalogah osvobodilne borbe). Kidrič je poročal o nastanku OF z razčlenitvijo posameznih obdobij njenega razvoja in za najpomembnejši uspeh dveletnega NOB označil narodnoosvobodilno vojsko Slovenije in Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Kardelj je označil tri značilnosti NOB: pripravljenost slovenskega ljudstva za boj, obstoj zavestnih subjektivnih sil za organiziranje in vodenje NOB ter pravilno osnovno načelo pri njegovem usmerjanju. Nato je govoril o programu OF in njegovih najpomembnejših dosežkih ter o nalogah: mobilizacija v NOV, krepitev OF in ljudske oblasti, sistematična organizacija narodnega gospodarstva in pomoč območjem, na katerih se NOB še ni mogel z lastnimi močmi popolnoma razviti. Zbor je označil za enega najpomembnejših mejnikov NOB, ker potrjuje pravilnost dotedanjega boja in postavlja temelje za svobodno in demokratično prihodnost slovenskega naroda. Po teh poročilih je razpravljalo 31 odposlancev; obtoževali so jugoslovansko begunsko vlado, zahtevali večjo zavezniško gmotno pomoč, odprtje druge fronte v Evropi, kazen za narodne izdajalce. Na 3. (delovni) seji, v noči na 4. oktober, so odposlanci najprej sprejeli sklep o splošni mobilizaciji vseh ljudskih sil in gmotnih sredstev slovenskega naroda. Nato so poslušali poročili članov IO OF Zorana Poliča (o graditvi nove oblasti) in Marjana Breclja (o gospodarstvu, financah in prehrani). Z. Polič je prikazal razvoj ljudske oblasti, njenih organov in dejavnosti, navedel smernice za njihovo delovanje ter naštel nekaj njenih najpomembnejših nalog. M. Brecelj je najprej prikazal dotedanja gospodarska prizadevanja OF, poudaril zasluge OF za ohranitev narodnega gospodarstva in očrtal gospodarske, finančne in prehranske razmere na partizanskem  svobodnem ozemlju.
Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem