Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem
KRONOLOŠKI PREGLED DOGODKOV NA KOČEVSKEM 1941 - 1945
6. april 1941 Nacistična Nemčija in fašistična Italija sta ob pomoči Madžarske in Bolgarije napadli Kraljevino Jugoslavijo. 11. april 1941 Oblast na Kočevskem so prevzeli kočevski Nemci. 16. april 1941 V Kočevje so vkorakale enote italijanske divizije Isonzo. 23. april 1941 V Kočevju je z uradovanjem začel italijanski okrajni komisar. 5. maj 1941 Poveljstvo divizije Isonzo se je iz Kočevja preselilo v Novo mesto. maj 1941 Na Kočevsko je prišel član vojaškega komiteja CK KPS Franc Leskovšek - Luka. V Konca vasi se je sestal s člani okrožnega komiteja KPS in jim posredoval navodila za ustanovitev in organizacijo OF. 13. maj 1941 Na Mali gori je prišlo do prvega oboroženega spopada z italijanskimi karabinjerji. junij 1941 Okrožni komite KPS z Jožetom Šeškom na čelu je pričel z organizacijo za oboroženo vstajo proti okupatorju. 26. julij 1941 Izvršena je bila prva organizirana akcija v Kočevju. Prekinjena je bila telefonska zveza med mestom in okolico. julij 1941 Pod vodstvom Jožeta Šeška je bila na Suhem vrhu na Travni gori ustanovljena Ribniška četa, ki je delovala na kočevsko-ribniškem območju. jesen 1941 Poleg okrajnega odbora OF, organiziranega v maju 1941, je na Kočevskem delovalo že sedem terenskih odborov OF. 14. november 1941 Iz Kočevja je v Posavje odpeljal prvi transport kočevskih Nemcev. 22. januar 1942 V Posavje je odpeljal zadnji od stopetintridesetih transportov kočevskih Nemcev. Skupno se je preselilo 11509 oseb. 11. marec 1942 Na Gorenji Topli Rebri na Kočevskem rogu je bil ustanovljen Dolenjski bataljon. Komandant bataIjona je postal član okrožnega komiteja KPS Novo mesto Žan More-Rome, politični komisar pa Dušan Pirjevec-Ahac. marec 1942 Kočevski rudarji in delavci so množično odhajali v partizane in sicer v 1. četo Šercerjevega bataljona in v Dolenjski bataljon. 9. april 1942 Italijani so v Mahovniku odkrili ciklostilno tehniko. 11. april 1942 Iz 1. čete Šercerjevega bataljona je bil na Preži pri Borovcu ustanovljen Kočevski bataljon, ki je kot drugi bataljon spadal pod Notranjski odred. 16. april 1942 Na Fridrihštajnu je bil ustanovljen Južnodolenjski bataljon. 22. april 1942 Dr. Aleš Bebler je na Stružnici sestavil navodila za osvobajanje terena. Ustanovljen je bil Pionirski oddelek, kasneje znameniti udarni vod Kočevskega bataljona. 28. april 1942 Po izdaji so Italijani v bunkerju v Konca vasi ujeli sekretarja okrožnega komiteja KPS Jožeta Šeška. 30. april 1942 Patrulja Južnodolenjskega bataljona je popoldne vdrla v Brod na Kolpi in ob pomoči Narod zaščite in mladincev razorožila posadko dvajsetih orožnikov in financerjev Nezavisne države Hrvatske. Tako je v Kolpski dolini začelo nastajati veliko osvobojeno ozemlje, ki je že junija segalo do predmestja Ljubljane, razen železnic in večjih krajev, kjer so bile utrjene italijanske postojanke. 6. maj 1942 V partizanski ciklostilni tiskarni v Taborski steni nad Belico je bila natisnjena prva številka Partizanskega vestnika, glasila 2. bataljona Notranjskega odreda. 11. maj 1942 Na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani so Italijani ustrelili deset talcev, med njimi Jožeta Šeška. 17. maj 1942 Izvršni odbor OF je izdal odlok o vzpostavitvi narodne oblasti na osvobojenem ozemlju. 1. junij 1942 Borci 2. Kočevskega bataljona Notranjskega odreda in 2. čete Belokranjskega bataljona so napadli italijansko postojanko Stari trg ob Kolpi. Po osemurnem boju je oblegance rešila kolona italijanskih vojakov iz Črnomlja in Vinice. 12. junij 1942 Na osvobojeno ozemlje je prišlo slovensko vojaško in politično vodstvo. Stari Log je postal središče osvobojenega ozemlja. 25. junij 1942 Iz 1. Notranjskega odreda je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovilo tri nove odrede: Kočevskega, Krimskega in Polhograjskega. 5.-8. julij 1942 Na Cinku, zahodno od Podstenic na Kočevskem rogu, je bilo partijsko posvetovanje, ki se ga je udeležilo 67 delegatov partijskih organizacij s terena in iz vojske. Razpravljali so o pomanjkljivostih in napakah, ki so se pojavljale na osvobojenem ozemlju in v partizanski vojski (t. i. vojvodstvo). 16. julij - 4. november 1942 Potekala je italijanska ofenziva, imenovana roška, ki je imela za cilj uničiti obsežno osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem. Imela je 11 ofenzivnih faz. 16. julij 1942 V vasi Cesta pri Starem Logu je bila ustanovljena prva slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Toneta Tomšiča (SNOUB). 24. julij 1942 Italijanska vojska je napadla skupino trinajstih partizanov v Taborski steni nad Belico, kjer je bil občasno nastanjen štab kočevskega bataljona in partizanska ciklostilna tehnika. september 1942 Vzhodno od Podstenic na Kočevskem rogu je začela delovati partizanska bolnišnica Jelenbreg. To je bil začetek razvoja slovenske centralne vojne partizanske bolnice (SCVPB) na Kočevskem rogu. 28. september 1942 V Lapinjah se je zbrala 3. SNOB Ivana Cankarja, ki jo je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovilo z odredbo 16. septembra 1942. marec1943 Italijani so iz Kočevja začeli z veliko ofenzivo, s katero so hoteli uničiti odbore OF in partizanske tabore ob Kolpi ter očistiti teren na Kočevskem in v Suhi krajini. 26. marec 1943 Partizani so v protiofenzivi porazili Italijane pri Jelenovem Žlebu. april 1943 Ko se je vodstvo NOG vrnilo iz Polhograjskih Dolomitov na Rog, so postavili Bazo 20. V njej so živeli in delali člani IOOF Vrhovnega plenuma OF, Centralnega komiteja KPS, pozneje pa tudi člani AVNOJ-a. 13. - 14. april 1943 Zaščitni vod okrožnega odbora OF je zažgal grad Kostel. 27.-30. april 1943 V zaselku Žiben na Pugledu pri Starem Logu je potekal zbor aktivistov OF. Sprejeli so t. i. Dolomitsko izjavo o enotnosti OF in priznali KPS avantgardno vlogo v slovenskem osvobodilnem gibanju. Ustanovne skupine OF, ki so se udeležile tega zbora, so se odrekle ustanavljanju lastnih organizacij. 17. maj 1943 V Podstenicah na Kočevskem Rogu je bil ustanovljen glavni iniciativni odbor Zveze slovenske mladine. 20.-21. maj 1943 Zaščitni vod okrožnega odbora OF za Kočevsko je v Predgradu zažgal Auerspergov grad in italijansko vojašnico, da bi preprečil nastanitev italijanske posadke. 13. junij 1943 Ustanovljeni sta bili prvi diviziji NOV in POS (XIV. in XV. divizija). junij 1943  V Bazi 14 nedaleč od Cinka, kjer je bil sedež Partijske šole, so se junija začeli prvi tečaji. 25. junij 1943 Pri vodnjaku v bližini Rajhenava na Kočevskem rogu se je Tomšičeva brigada spopadla z oddelkom italijanske vojske iz bojne skupine XXI aprile iz Oneka. V spopadu je padlo 15 Italijanov, 14 je bilo ujetih, trije pa so bili ranjeni. Ujetnikom so odvzeli orožje, opremo in uniformo, nato pa jih izpustili. 27. junij 1943 Član britanske zavezniške misije kanadski major William Jones z osebjem je prišel iz Hrvaške v Generalni štab NOV in POS kot njen predstavnik za Slovenijo. 22. avgust 1943 V gozdu med Ferdrengom in Turkovo Drago je bila prva okrožna konferenca Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ). 8. september 1943 Objavljena je bila kapitulacija Italije in nastalo je veliko osvobojeno ozemlje. 8.-10. september 1943 V Grčaricah so brigade XIV. divizije uničile Centralni četniški odred. 10. september 1943 Ustanovljena je bila operacijska cona Jadransko Primorje. 11. september 1943 Čete Zapadnodolenjskega odreda so v bližini Kočevske Reke razorožile 24. pehotni in 6. artilerijski polk italijanske divizije Isonzo, ki sta se iz Črnomlja umikala proti Italiji. Iste čete so v bližini Kočevja razorožile še druge enote te divizije. 12. september 1943 V Kočevju je bila iz Zapadnodolenjskega odreda ustanovljena 9. kočevska brigada. 19. september 1943 Enote XIV. divizije so uničile posadko vaških stražarjev na Turjaku. 20. - 25. september 1943 Potekale so volitve za zbor odposlancev slovenskega naroda. 1.-4. oktober 1943 V Sokolskem domu v Kočevju je potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. Več kot 650 odposlancev je izbralo Slovenski narodnoosvobodilni odbor,  nacionalni predstavniški organ odporniškega gibanja, ki naj bi prerasel v slovenski Ljudski parlament (SNOS) in na ta način udejanil slovensko državnost. 3. oktober 1943 Ustanovljen je bil prvi slovenski korpus, 7. korpus NOV in POJ. Vanj so bile vključene vse tri divizije (XIV., XV. in XVIII. divizija). 9.-11. oktober 1943 V kočevski kinodvorani je potekal sodni proces proti skupini vaških stražarjev in četnikov, zajetih v Grčaricah in na Turjaku. Izredno vojaško sodišče je 16 obtožencev obsodilo na smrtno kazen, štiri na prisilno delo, enega pa izločilo iz sodnega postopka. Obsojene na smrt so 19. oktobra 1943 usmrtili v Mozlju pri Kočevju. 10.-12. oktober 1943 V Kočevski Reki je potekal prvi kongres Zveze slovenske mladine (ZSM), ki se ga je udeležilo 192 izvoljenih delegatov. Na kongresu so izvolili 33 članski Glavni odbor ZSM in predstavnike za cen-tralni odbor USAOJ. 15. oktober1943 Začela se je velika nemška ofenziva "Wolkenbruch" (Oblak se je utrgal), ki je preko južne Notranjske in Dolenjske dosegla tudi Kočevsko. Z njo je okupator nameraval razbiti jedro slovenske narodnoosvobodilne vojske. 24. oktober 1943 Zvečer je nemška vojska z motoriziranim oddelkom prodrla v Kočevje. 25. oktober 1943 Nemška ofenziva se je usmerila v Kočevski rog. Z izhodiščnih položajev med Semičem in Kočevjem so prodirali štirje polki nemške vojske. Na črti Kočevje-Stari Log so ustvarili zaporno črto ter tri dni pregledovali osrednje gozdnato območje. Nemška vojska je odkrila le bunker v bližini Podstenic, kjer so pobili 21 ranjencev. Požgala je tudi vse partizanske objekte, ki jih je odkrila (bolnišnice Pugled, Jelenžleb, Spodnje Lašče ter rekonvalescentno postajo Škrilj), vendar ob tem ni bilo človeških žrtev. začetek novembra 1943 Na Kočevskem je bila uvedena oblast operacijske cone Jadransko Primorje. 6. november 1943 Nemci so za upravljanje mesta oz. občine Kočevje postavili občinski svet, župan je postal prof. Franc Uršič. sredina novembra 1943 V Kočevje je prišel okrajni glavar, izpostava uprave policije in Gestapo. 9.-12. december 1943 XIV. divizija je napadla Kočevje. Partizanske enote so v tridnevnih srditih bojih branilce (150 Ne cev in 100 pripadnikov slovenskega domobranstva) uspele potisniti v grad. Tik pred zavzetjem je Nemce in pripadnike slovenskega domobranstva rešila pomoč iz Postojne. januar-november 1944 Kočevska je bila razen Kočevja osvobojena. Skozi vse leto so potekali boji za komunikacijo Ljubljana-Kočevje, ki so jo v rokah držali Nemci. Manjše nemške enote in enote slovenskega domobranstva so v nočnih pohodih vdirale na osvobojeno ozemlje, da bi zavarovale glavne prometne zveze in ustvarile pogoje za večje vpade na osvobojeno ozemlje, zlasti v Belo krajino. 12. januar 1944 Ustanovljen je bil Znanstveni inštitut pri predsedstvu izvršnega odbora OF. Prvi sedež je imel v bližini vasi Ferdreng, v baraki z oznako Baza 13-23. Junija 1944 se je preselil v Bazo 80. sredina marca 1944 V Generalni štab Slovenije je prišla sovjetska vojaška misija. 10. maj 1944 V kočevskem gradu je potekala slovesna zaprisega slovenskih domobrancev. maj 1944 Začela je delovati Baza 80, kjer so bili nastanjeni odseki, ustanovljeni na črnomaljskem zasedanju SNOS-a: Znanstveni inštitut, komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomagačev, verska komisija, komisija za upravo razlaščene imovine, komisija za zaščito gozdov na slovenskem ozemlju ter Denarni zavod Slovenije. september 1944 V bližini Gotenice je bilo v drugi polovici septembra občasno spuščališče vojaškega materiala, ki so ga zavezniki pošiljali narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. 4. november 1944 - 23. april 1945 Napadi angloameriških zavezniških letal na Kočevje. 4. november 1944 Večja skupina Nemcev in pripadnikov slovenskega domobranstva je nenadno vdrla v Koprivnik, kjer se je spopadla z bataljonom XIV. brigade. 4. november 1944 Večja skupina Nemcev in pripadnikov slovenskega domobranstva je nenadno vdrla v Koprivnik, kjer se je spopadla z bataljonom XIV. brigade. 13. november 1944 Začel se je vdor nemških enot in enot slovenskega domobranstva v Belo krajino. 14. november 1944 1. in 4. domobranski bataljon sta zaradi megle zašla v Miklarje namesto na Mavrlen. Prišlo je do hudega spopada z 2. domobranskim bataljonom, v katerem so imeli Nemci in enote slovenskega domobranstva hude izgube. 15. november 1944 10. brigada je na Hribu pri Koprivniku porazila Rupnikov jurišni bataljon, ki se je po vdoru v Belo krajino vračal v Kočevje. 18.-21. november 1944 Enote 7. korpusa in brigade 4. operativne cone (8. SNOUB Levstikova, 9. in 10. Ljubljanska) so ob pomoči zavezniškega letalstva in artilerije 7. korpusa napadle Kočevje. Tridnevno obleganje je bilo neuspešno. 24. november 1944 V belokranjski vasici Tribuče je bil ustanovljen 1. avstrijski bataljon. Bojeval se je predvsem na območju Suhe krajine in pomagal pri obrambi Bele krajine. 13. december 1944 Najožji vodstveni organi CK KPS, IOOF oziroma predsedstvo SNOS so se iz Baze 20 preselili na Dobličko Goro nad Črnomljem, ostal del baze pa v Črnomelj. 17. december 1944 V Suhorju so ustanovili Italijansko 24. narodnoosvobodilno brigado Fratelli Fontanot, ki je bila v sestavi XVIII. divizije. Konec aprila so jo vključili v italijansko divizijo Garibaldi, ki je v rezervni sestavi 7. korpusa sodelovala pri osvoboditvi Kočevske, zlasti njenega južnega dela. december 1944 - januar 1945 Močne nemško-domobranske enote izvajajo ofenzivno operacijo "Schneegestober" (Snežni metež), katere cilj je bil zavzeti prometno zvezo Grosuplje-Novo mesto. Nemci so hoteli težišče bojevanja prenesti na osvobojeno ozemlje Suhe krajine, vendar so dosegli le levi breg Krke. januar-februar 1945 Vpadi sovražnika na osvobojeno ozemlje. Nemci so si hoteli zagotoviti odstopnico za svoje umikajoče enote iz Bosne in Hrvaške, zato so na Dolenjskem in Notranjskem gradili obrambne črte ob pomembnih komunikacijah. 7. april 1945 Začela se je zadnja sovražnikova ofenziva v Suhi krajini proti XV. in XVIII. diviziji, da bi zasedli območje ob cesti Kočevje-Stari Log-Dvor-Soteska. Boji so trajali do konca aprila. 9. - 28. april 1945 Nemci in domobranci so izvedli poslednjo veliko ofenzivo proti enotam 7. korpusa na območju Suhe krajine in Kočevskega Roga. V operaciji je sodelovalo okoli 7000 vojakov. 13. april 1945 Na Kočevsko so prišli oddelki 1. srbskega prostovoljnega korpusa ter 503. korpus četniške divizije in zasedli vasi ob cesti Kočevje-Morava. 18. april 1945 Četniške enote so prodrle do Broda na Kolpi. Razvili so se hudi boji. Vodstvo osvobodilnega gibanja je bilo evakuirano v Gorski Kotar. 20. april 1945 Zavezniška letala so bombardirala Ajbelj, kjer so se zadrževali četniki. 1. maj 1945 XV. divizija je nemške enote uspela potisniti s prostora Kočevske Reke, ki so tedaj še branile črto "Eiche", Krka-Kočevje-Grčarice-Grahovo-Cerknica. Boji so se okoli Štalcerjev in Borovca nadaljevali do 28. aprila. 3. maj 1945 XV. divizija je z vsemi enotami in močno okrepljena s topništvom napadla Kočevje. V noči s 3. na 4. maj so partizanske enote vkorakale v Kočevje, iz katerega so se nemške sile umaknile. 4. maj 1945 Kočevje je bilo osvobojeno. 5. maj 1945 V Kočevje so prispeli Okrajni komite KPS, Okrajni odbor OF ter Okrajni izvršni odbor OF in prevzeli oblast. 9. maj 1945 Ob kapitulaciji Nemčije je bila v Kočevju velika manifestacija zmage. V povorki po mestnih ulicah in na zborovanjih je sodelovalo prebivalstvo iz vse Kočevske. Navdušeni množici je govoril sekretar Okrajnega komiteja KPS Ivan Kristan.
Vir: Damijan Guštin, Vesna Jerbič Perko, Ivan Kordiš, Pokrajinski muzej Kočevje, Kočevje 2005
Vir: Damijan Guštin, Vesna Jerbič Perko, Ivan Kordiš, Osvoboditev Kočevske, Pokrajinski muzej Kočevje, Kočevje 2005
Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem