V petek, 16. maja, smo člani ZB za vrednote NOB Kočevje in Osilnica v prisotnosti praporščakov položili cvetje, prižgali sveči in se poklonili 22 žrtvam fašističnega nasilja, ki so napisane na plošči mogočnega spomenika na pokopališču nad Osilnico. Dve žrtvi sta bila partizana stara 20 in 30 let in sta padla v borbi, 20 pa je bilo talcev, ki so jih Italijani isti dan leta 1942 ustrelili pri mostu v vasi Zamost. Fante in može je sovražnik odtrgal družinam iz Belce, Bezgarjev, Papežev in ostalih okoliških vasi. Devet je bilo starih od 20 do 27 let, sedem je bilo starih od 30 do 37 let, trije so bili stari od 43 do 48 let, dva sta bila stara 53 let, najstarejši pa je bil star 62 let. Koliko deklet, žena, otrok in mater je žalovalo tiste dni in še leta zatem? Danes pa le še malokdo prihaja prižigat sveče in prebirat imena napisana na spomeniku, ki je njim v spomin postavljen najvišje na pokopališču. Morda tudi zato, da bodo vsaj od tam imeli prelep razgled na svojo osilniško dolino. S pokopališča smo se odpravili k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja osilniške doline. Tudi tam smo v prisotnosti praporščakov položili cvetje, prižgali sveči in se poklonili žrtvam osilniške doline v letih 1941-1945. Po uvodnem pozdravu predsednika OO ZB za vrednote NOB Osilnica Stanka Janeša je o tistih krutih časih pripovedovala domačinka Cvetka Vesel. Govorila je o grozotah, ki jih je italijanski okupator izvajal nad prebivalstvom celotne doline samo zato, ker je imel nalogo iztrebiti slovenski narod iz rodne zemlje in jo naseliti z italijanskimi družinami. Zato so ali pobijali vse, ki so jih sumili, da simpatizirajo s partizani ali pa vozili v taborišča v Italijo in na Rab. Od 24-ih vasi na obeh bregovih Čabranke so jih do tal požgali 12. Na pogoriščih so same z otroki ostajale matere. Brez imetja, brez hrane, brez upanja. In vse te matere predstavlja kip obupane, jokajoče matere z otrokoma, ki prosi nebo za pomoč. Kip stoji na črnem marmornem podstavku, na katerem je vpisanih 184 imen in je delo domačina, akademskega kiparja prof. Staneta Jarma, ki je velik opus svojih del posvetil ravno trpečim materam osilniške doline. Ob zaključku je tov. Cvetka deklamirala še Kajuhovo pesem. V imenu ZB Kočevje in predsednika Dušana Zamide je prisotne pozdravila sekretarka Zlata Arko in poudarila, da bo Združenje borcev Kočevje tudi v bodoče s takimi prireditvami ohranjalo spomin na vse žrtve štiriletne vojne, urejalo in obiskovalo NOB pomnike posejane od osilniške doline do roškega hribovja in se zavzemalo za mir in vrednote, za katere so morale pasti te številne žrtve. Tudi ona je za zaključek deklamirala dve pesmi. Življenje in umiranje taboriščnikov na Rabu je na koncu prireditve podrobno orisal tov. Ivan Novak, ki je imel v pripovedovalcu živo pričo, svojega očeta. ZA