Dan upora proti okupatorju smo člani Združenju borcev NOB Kočevje obeležili na osrednji proslavi na Preži pri Kočevski Reki, v soboto, 27. aprila 2024. Kot vsako leto je ena delegacija ZB Kočevje položila venec k obeležju v spomin na dne 16. aprila 1942 ustanovljen 1. kočevski partizanski bataljon, druga delegacija ZB Kočevje pa se je skupaj s svojci poklonila in položila venec ter prižgala sveče pri spomeniku, ki nas spominja na 16 žrtev, ki jih je okupator na nizkoten in grozljiv način iz maščevanja pobil 27. aprila 1942. V lepem sončnem vremenu se nas je poleg župana občine Kočevje dr. Vladimira Prebiliča in obeh podžupanov Andreja Mladenovića in Gregorja Koširja zbralo preko 230 udeležencev in preživeli smo prijetne trenutke ob poslušanju bogatega kulturnega programa, v katerem so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Svoboda Kočevje, Pihalni orkester Kočevje, recitatorke Irena Maržič, Živka Komac z vnukinjo Nejo, Vladka Gal Janeš in Slavica Marinkovič, ki je na harmoniki spremljala hčerko Milo. Celotni program je suvereno in čutno povezovala Barbara Čampa Janeš. Slavnostni govornik župan dr. Vladimir Prebilič je kot zgodovinar govoril o stoletnih bojih in uporih slovenskega naroda za preživetje med romansko in germansko jezikovno skupino in nadaljeval kot politik: Različna obdobja so na različne načine preizkušala slovenski narod. Značilnost ravnanja vseh pa je, da smo znali pravilno odgovoriti na prepreke in težave. Danes je iz časovne oddaljenosti nehvaležno, krivično in težko primerjati posamezna obdobja in vrednotiti dejanja, saj so se odločitve sprejemale v prostoru in času ob neskončnem številu različnih vplivov. Rešitev ni tekmovanje med posameznimi zgodovinskimi obdobji in žrtvami slovenskega naroda, ki so bile potrebne za dosego narodnih ciljev, temveč razumevanje, spoštovanje in sodelovanje med protagonisti teh obdobij. Slovenski narod se že dalj časa poskuša razdvojiti na številne načine s pomočjo parcialnega prikazovanja ali celo potvarjanja zgodovinskih dejstev, tako v preteklosti, kot dandanes, vendar nam naši predhodniki nenehno sporočajo, da samo združeni lahko uspemo. Končal je kot državljan in oče… Naši predniki so nam zapustili največ – zapustili so nam svobodo in možnost odločanja o lastni usodi in to odgovornost imamo danes mi do njih in do naših zanamcev. Življenje v demokraciji od nas pričakuje aktivno odzivanje na dogajanja na političnem parketu. Zgolj kritika v zavetju doma, bojkot volitev in pritoževanje niso prava rešitev. Kakšen bi bil izid vojne, če bi osvobodilno gibanje le kritiziralo okupacijo domovine in ne bi šlo v boj? Nič ne more in ne sme biti težko za tisto, kar so morali preživeti in s krvjo plačati naši predniki. Zato dajmo, dvignimo glave ponosno in visoko, prevzemimo odgovornost, zavihajmo rokave in se angažirajmo, da naredimo našo Slovenijo uspešno, varno in predvsem prijetno domovino za nas in naše zanamce!