Na Kočevskem Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje vsako leto, 27. aprila, na Preži prireja osrednjo prireditev ob Dnevu upora proti okupatorja. Na Preži zato, ker so tam na isti dan pred 83. leti odmevali kriki groze, danes pa odmeva tišina. Tišina, ki tiste, ki poznajo zgodbo tistega dne in še mnogo naslednjih dni, vznemirja. Tako lepi kraji so tam, gozdovi že zelenijo in ptički ob čudovitih melodijah gradijo gnezdeca in se pripravljajo na naraščaj. Ampak, ko polagaš cvetje k spomeniku umorjenim, ko prižigaš svečo, teh lepot ne vidiš in ne slišiš. V zavest se ti vedno znova prikradejo grozljive slike in v ušesih ti odzvanjajo oddaljeni kriki. Kriki pomešani s topimi udarci sekir in po dokončni tišini se prikaže grozovit prizor na razmesarjena trupla. To so možem, sinovom, očetom z okoliških vasi storili italijanski vojaki, ki nikoli niso odgovarjali za ta kruti zločin. Zato se vsako leto najprej poklonimo 16-im žrtvam pri spomeniku na vzpetini ob robu gozda, nad prireditvenim prostorom, kjer nato nadaljujemo s pripravljenim programom. Tudi tokrat je bilo tako in tudi tokrat je prišlo na spominsko svečanost preko 200 ljudi, med njimi tudi potomci umorjenih. Vsi s trdno zavezo: »Nikoli ne bomo pozabili!« Pred pričetkom prireditve je delegacija položila tudi venec k obeležju v spomin na, dne 16. aprila 1942 ustanovljen 1. Kočevski partizanski bataljon. Letošnji program je čutno in suvereno, kot vedno, povezovala Barbara Čampa Janeš. V kulturnem delu so nastopili Kočevska godba, Moški pevski zbor Svoboda, recitatorki Bernarda Berkopec in Irena Maržič in pevka Nataša Zamida s kitaristom Klemnom Kirasičem, ki so nam s svojimi nastopi pričarali čustveno izpolnjen ter času in kraju primeren program. Po prihodu praporščakov in Častne čete 1. brigade Slovenske vojske je vse prisotne in še posebej župana Gregorja Koširja, podžupana Andreja Mladenoviča in poslanca Predraga Bakovića pozdravil predsednik ZB Kočevje Dušan Zamida, ki je uvodoma spomnil, da se je pred osamosvojitvijo ta praznik imenoval Dan Osvobodilne fronte. OF je bila ena od prvih jugoslovanskih političnih organizacij, ki so se po okupaciji aprila leta 1941 odločile za odpor in obnovo Jugoslavije na novih, enakopravnih nacionalnih izhodiščih in s socialno pravičnejšo ureditvijo. Danes, ko je na pohodu novi fašizem, ko zgodovino potvarjajo in uporabljajo za politična obračunavanja, je nujno večkrat ponavljati, da se je leta 1941 manj kot dvo milijonski narod že tri mesece po vdoru na naše ozemlje uprl vsem trem okupatorjem. Da je okupator na slovenskem nenehno kršil mednarodno pravo. Streljal je talce, pošiljal ljudi v koncentracijska taborišča, jih sistematično deportiral, da bi izpraznil slovensko nacionalno ozemlje, požigal vasi, da bi preprečil povezavo prebivalstva s partizani in z jasnimi načrti želel iztrebiti slovenski narod. A jim ni uspelo, partizani so pred 80. leti pod vodstvom OF osvobodili slovenski narod. Na koncu je tov. Dušan poudaril, da bomo v ZB Kočevje vedno zagovarjali vrednote NOB in ne bomo dopustili, da se vojna na naših tleh še kdaj ponovi. Poslanec Predrag Baković pa nas je v svojem govoru popeljal v čas, ko se je na Preži dogajala tragedija in pozval prisotne, naj teh grozot ne pozabijo. Preža mora biti opomin, da svoboda in mir nista samoumevna in ostati mora kraj spoštovanja, tišine in zaveze. Naši predniki se niso spraševali, ali bodo zmagali, niso se zanašali na močnejše, ampak so ukrepali, ker so čutili dolžnost do domovine in do svojih otrok, in niso hoteli, da jih bo nekoč sram. Vse prisotne je nagovoril, naj bodo nosilci miru in varuhi resnice, s svojimi dejanji pa naj gradijo pravičnejšo družbo. Če pa se jim kdaj le pojavi dvom v bitki za demokratično družbo, ki je tako vseprisoten v današnjem času, naj se vrnejo na Prežo, kjer bo ta zelena tišina s ptičjo glasbo prevpila dvome v boljši jutri. ZA