Po dolgih letih se je prireditev v spomin na 74 pobitih talcev vrnila tja, kjer je moralo za pokopališkim zidom umreti toliko nedolžnih vaščanov iz Starega Loga in okoliških vasi. Od 74 usmrčenih je znanih le 37 imen in ta so napisana na osmih spomenikih, ostali so neznani. Leta 1942 je namreč pred italijanskim nasiljem v te kraje pribežalo veliko družin tudi iz Štajerske in širše Dolenjske in se vselilo v zapuščene kočevarske hiše. Tudi zato verjetno marsikaterega moškega ni bilo mogoče identificirati. Italijani so namreč žene in otroke talcev odpeljali v internacijo. V spominskem parku v Starem Logu so se delegacije ZB Novo mesto, knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč Rog iz Dolenjskih toplic in delegacija ZB za vrednote NOB Kočevje najprej poklonile pesniku in borcu Miranu Jarcu, nato pa so se ob častni straži praporščakov in pesmi »Mojim« (J. Severja), ki jo je recitiral Igor Rojc, vse delegacije poklonile tudi 74 talcem. Kulturni program se je v nadaljevanju odvijal na igrišču v centru Starega Loga, kjer so nastopali: recitatorji Živka Komac, Irena Maržič in igralec Igor Rojc, pevska skupina Koncavaški spev, Pihalni orkester Kočevje in domačinka Mimica Staniša, ki je napisala in recitirala pesem o svoji vasi in ni mogla skriti, kako srečna je, da se je prireditev vrnila v Stari Log. Prisotne je najprej pozdravil predsednik KO ZB Stara Cerkev Peter Ješelnik, nato pa predstavnica delegacije ZB za vrednote NOB Novo mesto tov. Jožica Jožef Beg. Tudi ona je izrazila zadovoljstvo, da smo slovesnost organizirali v Starem Logu, kjer je moralo tako kruto umreti 74 talcev. Povedala pa je tudi, da so se prišli poklonit pesniku in pisatelju Miranu Jarcu, ki so ga 28. junija 1942 zajeli italijanski okupatorji in ga poslali v Gonars, a so med transportom partizani pri Verdu vlak napadli in ujetnike osvobodili. Jarc se je pridružil partizanom in prišel v Kočevski rog, kjer je kot Janez Suhi pisal propagandna besedila, kakršna so bila zaželena v ilegalnem tisku. Njegova avtobiografska pripoved Čudež nad Bistro govori o individualnih usodah, o osebah z imenom in priimkom, s svojimi hrepenenji, sanjami, pričakovanji ... Žal je ostalo to njegovo delo nedokončano, saj je padel v roški ofenzivi na Pugledu nad Starim Logom. Povezovalka programa Zlata Arko je prisotne seznanila, da se je isti dan, ob 10.30 uri na pokopališču v Polomu ob častni straži praporščakov, z recitacijo Živke Komac, polaganjem cvetja in prižigom sveče, delegacija v sestavi župan občine Kočevje Gregor Košir, Rudi Orel in domačinka Jožica Pršle poklonila 8. padlim borcem jurišnega bataljona. Bataljon je bil pod neposrednim poveljstvom štaba divizije, njegova glavna karakteristika pa je bila, da so bili čimbolj premični in sposobni hitrih akcij in nenadnih pohodov. Ustanovljen je bil kot odgovor na novoustanovljene hitro premikajoče se Rupnikove domobranske udarne enote pod vodstvom nemških oficirjev, ki so napadale partizanske štabe, bolnice, ubijale aktiviste, kurirje in talce. Novoustanovljeni bataljon s komandantom Francem Uršičem-Frenkom, starim le 19 let, se je s svojo taktiko hitrih, odločnih in uspešnih napadov z močnim ognjem hitro uveljavil, zato je dobil povelje štaba: » Napasti in uničiti nemško topništvo v Polomu! », kar so 6. januarja 1944 tudi izvedli. V visokem snegu se je vnel srdit boj s številčnejšim in bolje oboroženim sovražnikom, ki je imel dobro kritje v hišah in v cerkvi. Obstreljevanje z obeh strani je bilo silovito. Padlo je osem borcev, tudi priljubljeni komandant Uršič. Partizani so se morali umakniti, a sovražnih topov od takrat v Polomu ni bilo več. Številni udeleženci prireditve so v nadaljevanju prisluhnili slavnostnemu govorniku, županu Kočevja Gregorju Koširju, ki je med drugim začel z dejstvom, da so bile skozi zgodovino vojne stalno prisotne, le taktika vojskovanja se je spreminjala. Z razvojem ideologije - fašizma in nacizma je agresor nad civilnim prebivalstvom izvajal neverjetne krutosti. V tej svetovni moriji med leti 1939 in 1945 je bilo več civilnih kot vojaških žrtev. Slovenija je bila tako kot večina zavzetih držav podvržena na milost in nemilost okupatorski vojski. Tuja vojska bi morda še pokazala nekaj usmiljenja, če bi sklonili glavo in brezkompromisno pristali na potujčenje, na hitro integracijo v nemško oz. italijansko okolje. A Slovenci nismo sklonili glave, naši predniki nisi pristali na takšen scenarij. Začela so se zbiranja in povezovanja v odporniška gibanja, ki pa so okupatorja vedno bolj motila. Zato je junija 1942, tudi ob podpori kolaborantskih enot, sprožil tako imenovano roško ofenzivo z namenom, da celotno območje Notranjske in Dolenjske očisti uporniških partizanskih enot. Ofenziva velja za eno najbolj krutih vojaških akcij okupatorja na slovenskem ozemlju, saj se je neusmiljeno znesel nad civilnim prebivalstvom. Pobijanje talcev je tako postal odgovor na nezmožnost obvladovanja situacije in se je razširil na področje celotne Slovenije. Danes se bomo tako poklonili vsem, ki so morali dati življenje za domovino tu v Starem Logu, povsem enakovredno kot tisti, ki so padli med samimi boji. Z rednim obeleževanjem spomina moramo še naprej ohranjati podobe tistega časa in jih aktivno prenašati na naše zanamce. Samo tako lahko opozarjamo in zagotavljamo, da se podobni zločini ne bodo več dogajali. V nadaljevanju je podpredsednica ZB Kočevje Dragica Legvart podelila priznanji ZZB za vrednote NOB Slovenije praporščakoma Miji Rovtar in Ivanu Novaku za vestno opravljanje njunih nalog. Druženje se je še dolgo nadaljevalo ob hrani in pijači, v prijetni senci šotora, ki so ga tudi tokrat postavili kočevski gasilci.